Borov smolasti rak
Fusarium circinatum
Glive
|
|
borov smolasti rak
s smolo prepojen les
odmiranje poganjkov in vej
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: seme, sadike, hlodovina, skorja, trosi, žuželke
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI:
OPIS: Gliva F. circinatum okužuje borovo skorjo in povzroča njeno odmiranje, izcejanje smole in nastanek raka. Skorjo okužijo trosi, ki jih prenaša veter ali žuželke. Gliva prodre v gostitelja samo skozi rano. Pri starejšem drevju se lahko sušijo vrhovi vej, iglice venijo, najprej postajajo svetlo zelene, nato rdečerjave in se osipajo. Les pod rakavo rano je prepojen s smolo in zato medeno rumen. Pri sadikah je spodnji del stebelca zadebeljen in se močno smoli, pod skorjo je les temno rjav in prepojen s smolo.
HABITAT: Gostitelji so bori, lahko pa okuži tudi ostale iglavce. Bolezen je pogostejša na lokacijah z večjo zračno vlažnostjo in višjimi temperaturami.
STATUS: Borov smolasti rak se bo najverjetneje najprej pojavil v jugozahodnem delu Slovenije in v okolici okrasnih drevesnic.
VPLIV: Borov smolasti rak povzroča sušenje dreves, zmanjša prirastek, zmanjša kakovost lesa, zmanjša obrod semena in seme je okuženo, zmanjšuje pridelavo sadik v drevesnicah. Jakost sušenja drevja v sestojih je srednja (do 24 % umrljivost). V semenskih sestojih bora se zmanjša pridelava semena za 28–86 %. Pridelano seme je okuženo 24–88 % in je v korelaciji z intenziteto pojava bolezni v sestoju. Izgube pri pridelavi sadik v drevesnicah so lahko popolne.
PODOBNE VRSTE: Sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina), sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), borov črni rak (Atropellis spp.), borovi strženarji (Tomicus spp.).
|
