Ameriška rdeča trohnoba
Heterobasidion irregulare
Glive
|
|
trosnjak
trosnjak na borovem panju
trosnjak
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: okužen les, veter, žuželke
SOSEDNJE DRŽAVE: IT
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Trosnjaki so veliki 1–30 cm, sploščeni, najprej polkrožni, nato lahko vzdolžno raztegnjeni, večletni. Trosovnica na spodnji strani trosnjaka je najprej bela, nato kremaste barve in ima okrogle ali zelo podolgovate in nepravilno oblikovane pore (7,3 por/mm2), s starostjo pa postaja rumeno rjava. V prečnem prerezu ima trosnjak več razločnih plasti. Zgornja stran je nepravilno zvežena, rjavo rdeča, nato temni in počrni ter ima bel rob na obodu.
HABITAT: Ameriški trohnobnež kuži iglavce. Redko oblikuje trosnjake na živih drevesih, pogosto pa na panjih okuženih dreves ali odmrlem in podrtem drevju.
STATUS: Razširjen je na približno 100 km obale ob Tirenskem zalivu v Italiji.
VPLIV: Povzroča odmiranje korenin in belo trohnobo lesa korenin in debel iglavcev, predvsem borov (najobčutljivejša je pinija, nato alepski bor, rdeči bor je tudi občutljiv). Okužena drevesa imajo počasnejšo rast, lahko imajo redko krošnjo in porumenele iglice. Včasih se pri dnišču izloča smola, drevesa so občutljiva na vetrolom in snegolom. V sestojih se drevje lahko suši v krogih.
PODOBNE VRSTE: Zelo podobne so vse tri vrste trohnobnežev, ki kužijo iglavce v Evropi: borov trohnobnež (Heterobasidion annosum), smrekov trohnobnež (H. parviporum) in jelov trohnobnež (H. abietis). Ločimo jih z natančnim morfološkim pregledom (število por na mm2, sestava mesa trosnjaka, oblika roba, dlakavost površine) in z molekularnimi tehnikami.
|
