Kalinolistni pokalec
Physocarpus opulifolius
Rastline
|
|
socvetje in listi
socvetje in plodovi kalinolistnega pokalca
suhi plodovin na veji kalinolistnega pokalca
SEZNAMI:
IZVOR: Vzhod Severne Amerike
PRVI PODATEK: 1890
POTI VNOSA: Okrasna rastlina
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, HR, AT
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: 5, 6
OPIS: Močno razvejan listopadni grm, ki zraste do višine 3 m. Mlade veje imajo gladko rjavo rumeno skorjo, na starejših vejah pa je ta sivo rjava in se lušči v trakovih. Listi pecljati, spiralno razvrščeni, enostavni, dlanasto deljeni na 3 do 5 krp. Listni rob je narezan. Listi so zgoraj temnozeleni, spodaj nekoliko svetlejši (pri gojenih oblikah lahko rdeči ali rumeno zeleni). Cvetovi beli, približno 1 cm široki, združeni v kroglasta, češuljasta socvetja. Iz vsakega od navadno 5 pestičev se razvije nekoliko napihnjen mešiček. Nezreli plodovi so zeleni do rumeno rjavi, zreli pa rdeči in vsebujejo številna semena.
HABITAT: Uspeva na kamnitih in peščenih tleh, pogosto na prodiščih in brežinah vodotokov.
STATUS: Širi se predvsem ob velikih rekah v osrednji Sloveniji. Kalinolistni pokalec se vegetativno razmnožuje z ukoreninjanjem vej, zato jih ne smemo odlagati v naravo. Razmnožuje se tudi spolno s semeni.
VPLIV: Izrinjanje avtohtonih vrst, oviranje naravnega pomlajevanja.
PODOBNE VRSTE: Brogovita - listi dlanasto deljeni na 3 krpe, na vrhu peclja nektarijalne žleze, listi nasprotni, plodovi sočne rdeče jagode. Črno grozdičje - listni tob enojno nazobčan, plodovi sočne črne jagode.
|
