Ameriške zlate rozge
Solidago canadensis, S. gigantea
Rastline
|
|
sestoj zlate rozge
habitus in socvetje: kanadska z. r. (levo) in orjaška z. r. (desno)
steblo: kanadska z. r. (levo) in orjaška z. r. (desno)
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: kanadska z. r.: 1935, orjaška z. r.: 1850
POTI VNOSA: Obe vrsti kot okrasni rastlini, lahko tudi z zemljino.
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: kanadska: apr.–okt., orjaška : apr.–nov.
OBDOBJE AKTIVNOSTI: kanadska: avg.–okt., orjaška: jul.–okt.
OPIS: Kanadska z. r.: Zelnata trajnica, visoka do 2 m. Steblo spiralasto olistano, zgoraj (predvsem v socvetju) gostodlakavo. Listi suličasti do podolgasto suličasti, nazobčani, sedeči ali kratkopecljati, spodaj gostodlakavi. Na vrhu poganjkov razvejano socvetje s številnimi koški, dolgimi 2–3 mm; cvetovi rumeni, jezičasti komaj daljši od ovojka. Plod 0,9–1,2 mm dolga rožka z do 2,5 mm dolgim šopom laskov.
Orjaška z. r.: Rastlina visoka do 2,5 m. Steblo golo do rahlo poprhnjeno, poganjki s socvetji manj razvejani. Listi večinoma goli, spodaj ali po robu lahko malo dlakavi. Koški dolgi 3–4 mm, rumeni jezičasti cvetovi razločno presegajo dolžino ovojka. Rožka dolga 1–1,8 mm, šop laskov pa do 4 mm.
HABITAT: Kanadska z. r. raste na gozdnih jasah, ob gozdnih robovih, gozdnih cestah in vlakah, na ne redno košenih travnikih, ob vodi in tudi na ruderalnih območjih.
Orjaška z. r. se pojavlja na redko košenih travnikih, gozdnih jasah, gozdnih robovih, ob gozdnih cestah in vlakah, ob vodah, na različnih ruderalnih rastiščih v okolici naselij.
STATUS: Obe vrsti sta močno razširjeni po vsej Sloveniji, nekoliko pogostejša je orjaška zlata rozga. Velikokrat se pojavljata na istih rastiščih. Lahka semena obeh vrst raznaša veter na dolge razdalje, kot zelnati trajnici pa vlagata tudi v podzemne organe (korenike), kar jima omogoča vegetativno razmnoževanje, obnovitveno moč in s tem lokalno persistenco.
VPLIV: Marsikje tvorita zelo goste sestoje, za katere so značilne povsem drugačne ekološke razmere. Zlasti v nižinskih in obvodnih gozdovih s tem zavirata naravno obnovo gozdov. Negativni vplivi se kažejo v izpodrivanju avtohtonih vrst zaradi močne konkurence za različne vire in posledično v zmanjšanju pestrosti rastlinstva, prav tako imata določene alelopatske učinke ter spreminjata sestavo živalskega sveta. Hitra vegetativna razrast in prilagodljivost različnim talnim razmeram jima omogoča, da lahko popolnoma prevladata v ekosistemih. Čeprav veljata za priljubljeni medoviti vrsti, pa gosti sestoji zasedajo prostor drugim rastlinam, zato je lahko čebelja paša okrnjena. Odstranjevanje je težavno.
PODOBNE VRSTE: Navadna zlata rozga (S. virgaurea). Je domača vrsta zlate rozge, ki v Sloveniji uspeva v različnih tipih gozdov, predvsem v svetlih gozdnih sestojih z dobro odcednimi tlemi, na posekah, kamnitih in grmovnatih mestih od nižine do subalpinskega pasu. V višino zraste med 30 in 100 cm. Ima ravno pokončno steblo, ki je s premenjalno razvrščenimi suličastimi listi enakomerno olistano do vrha. Na vrhu stebla ima v koške združene rumene cvetove. V primerjavi s tujerodnima zlatima rozgama so koški daljši (7–18 mm), široki 10–15(20) mm, razvrščeni v sestavljenih ali enostavnih grozdih. Jezičastih cvetov je največ 8. Dno koška je golo, ovojkovi list pa rastejo v več vrstah, ovojek dolg 5–7 mm.
|
