| 
                            
                                | Navadna papirjevka Broussonetia papyrifera
 Rastline
 |  |  
                                    
                                
                                    
                                          drevo
 
                                          moška socvetja
 
                                          nezrel in zrel plod na ženski rastlini
 
                                          navadna papirjevka
 
                            SEZNAMI:
                               
                            IZVOR: Vzhodna Azija
                         
                            PRVI PODATEK: 1950
                         
                            POTI VNOSA: okrasna rastlina
                         
                            SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
                         
                            OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
                         
                            OBDOBJE AKTIVNOSTI: 4,5
                         
                            OPIS: Listopadni grm ali pogosteje manjše drevo. Je dvodomna rastlina. Poganjki so debeli, mladi štrlečedlakavi. Listi so različnih oblik, bolj ali manj deljeni, z nazobčanimi robovi in rahlo dlakavi. Spodaj so svetlejši z grobo teksturo, dolgi so 15–20 cm. Moški cvetovi se razvijejo v 6–8 cm dolgih visečih mačicah. Ženska socvetja so zelenkasta, okroglasta, s premerom cca 2 cm. Soplodje je veliko do 3 cm, z rdečimi in oranžnimi plodovi. 
                         
                            HABITAT: Topla rastišča, predvsem na peščenih tleh. Tudi na ruderalnih rastiščih v urbanem okolju. Na Primorskem je naturalizirana. Ob rekah in v bližini naselij je ponekod invazivna. 
                         
                            STATUS: Vrsta je podivjana in naturalizirana predvsem v submediteranskem in ponekod tudi v osrednjem delu Slovenije. 
                         
                            PODOBNE VRSTE: Po obliki listov spominja na bolj razširjen in soroden figovec (smokvovec) (Ficus carica) ter murve (Morus sp.). Pri obeh vrstah je spodnja stran listov zelena.
                         |