Kanadska hudoletnica
Conyza canadensis
Rastline
|
|
kandaska hudoletnica
mlada rastlina (rozeta)
koški
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: 1750
POTI VNOSA: slepi potnik
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: april-november
OBDOBJE AKTIVNOSTI: junij-oktober
OPIS: Enoletna rastlina, ki zraste 0,5–1 m v višino. Steblo je pokončno in redko dlakavo, razvije se iz pritlične listne rozete. Stebelni listi razvrščeni spiralasto, večinoma goli. Spodnji listi so lahko jajčastosuličasti, dolgi do 10 cm, proti vrhu rastline pa so izrazito suličaste oblike in vse manjši. Medtem ko so spodnji listi plitvo nazobčani, imajo zgornji listi gladke robove. Drobni cvetovi so združeni v gostih grozdastih socvetjih. Koški številni, s prib. 5 mm premera. Cevasti cvetovi v sredini so rumeni. Jezičastih cvetov 22–45, jeziček dolg 0,5–1 mm, so beli in somerni, presegajo ovojkove liste, na katerih so le posamične dlačice. Plodovi so enosemenski oreški, pritrjeni na kodeljico.
HABITAT: Ruderalna mesta, kmetijske površine, opuščene njive, vinogradi, groblje, nabrežja, ob poteh, cestni robovi, v zavetju zidov, motena tla na gradbiščih, presvetljene in ogolele gozdne površine po velikopovršinskih ujmah, ob gozdnih cestah in vlakah, gozdne poseke, na požariščih.
STATUS: Vrsta je razširjena v večjem delu Slovenije, izjema so višje ležeči predeli in odmaknjena območja, kjer ni neposrednih vplivov človeka. Dobro odporna je proti suši in visokim temperaturam, zato je pričakovati, da bodo toplejše in sušnejše razmere zaradi podnebnih sprememb pozitivno vplivale na njeno razširjenost v prihodnje. Velja za značilno vrsto z r-strategijo razmnoževanja, prilagojena na nestabilne okoljske razmere. Odrasle rastline proizvedejo veliko število lahkih semen, ki jih na dolge razdalje raznaša veter. Lahko tvori tudi trajno semensko banko v tleh.
VPLIV: Na odprtih gozdnih površinah in drugih motenih habitatih lahko tvori razmeroma goste sestoje, kjer s konkurenco za vire (svetloba, voda, hranila) vpliva na uspešnost avtohtonih rastlinskih vrst in zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Njeni negativni alelopatski učinki lahko zavirajo rast drugih rastlin. Poleg tega spreminja razpoložljivost hranil in sestavo mikrobnih združbe v tleh, kar posledično vpliva na delovanje celotnega ekosistema. Zaradi neužitnosti vseh rastlinskih delov kanadske hudoletnice je lahko zmanjšana prehranska kapaciteta habitatov.
PODOBNE VRSTE: Belkasta hudoletnica in kodrasta hudoletnica. Vrsti se razlikujeta od kanadske hudoletnice po tem, da je rastlina sivozelene barve zaradi izrazitejše dlakavosti stebla, listov in koškov. Vsi listi so suličasti. Belih jezičastih cvetov je več (50–120), jeziček dolg največ 0,5 mm, na ovojkovih listih številne dlačice. Pri kodrasti hudoletnici je zgornji del ovojkovih listov rdečkast, jezičasti cvetovi komaj presegajo ovojkove liste. Za belkasto hudoletnico so značilne višja rast (1–2 m), piramidasto sestavljeno socvetje in zvezdasti zunanji cvetovi v košku. Obe vrsti uspevata na toplih in suhih rastiščih v submediteranskem delu Slovenije, belkasta h. lahko tudi na posekah v Dinarski regiji.
|
