Orjaški dežen
Heracleum mantegazzianum
Rastline
|
|
orjaški dežen
škrlatne pike na steblu
nazobčan listni rob
orjaški dežen
SEZNAMI:
IZVOR: Zahodna Azija (Kavkaz)
PRVI PODATEK: 1980
POTI VNOSA: okrasna rastlina
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: april do oktober
OBDOBJE AKTIVNOSTI: 6,7,8,9
OPIS: Listi široki 1−1,7 m, dvakrat pernato deljeni z globokimi zarezami. Listni rob drobno nazobčan. Steblo ima premer 2−5 cm, po njem so gosto posejane toge dlačice in drobne škrlatne pike, v spodnjem delu lise. Številni beli ali zelenkastobeli cvetovi so združeni v velika socvetja. Razširja se le s semeni, ki se lahko na daljše razdalje prenašajo z vodo ali jih premešča človek s prstjo. Rastlina je strupena na dotik!
HABITAT: Z vrtov se širi predvsem vzdolž cest, železnic, gozdnih robov, pa tudi vzdolž vodotokov ter na ekstenzivne travnike in polja.
STATUS: Raztresene lokacije po vsej Sloveniji, največ v Ljubljani in okolici. Na mnogih potekajo aktivnosti za izkoreninjenje.
PODOBNE VRSTE: Domorodni navadni dežen (Heracleum sphondyllium) zraste do višine okoli 2 m. Listni rob ni zelo nazobčan. Steblo je zeleno ali rdečkasto, nima pa rdečih pikic. Navadni gozdni koren (Angelica sylvestris) in orjaški silj (Peucedanum verticillare) imata rdečkasto steblo in drugačne liste. Zelo podobna sta tujerodna perzijski (H. persicum) in sosnowskijev dežen (H. sosnowskyi).
|
